fbpx
28. 3. 2019 Saša Abrić

JE TEKMOVALNOST SLABA ZA OTROKE?

Z željo po zmanjšanju poudarka na zmagi in širjenju sproščenega, zabavnega odnosa do nogometa, smo ta teden pogledali, kaj strokovnjaki pravijo o tekmovalnosti in motivaciji pri mladih športnikih.

Otroke že v vrtcu čakajo tekmovanja, ki se ob prehodu v osnovno šolo zgostijo, poudarek na merljivih rezultatih pa se veča, tako s strani šole kot staršev. Zagotovo je tekmovanje določen stres, ki ga otroci doživljajo različno, nekateri bolj, nekateri manj intenzivno.

Tekmovalnost je lahko zelo zdrava za otroke, saj jih motivira. Ohranja njihovo osredotočenost na cilje.  Nauči jih kako zmagati in izgubljati, predvsem pa vztrajnosti. Tekmovalnost, ki se jo spodbuja na zdrav način lahko iz otroka potegne najbolje. Naravnanost k ciljem pa spodbuja razvoj veščin, ki jih kot odrasli potrebujemo. Tekmovalni športni prav tako izboljšujejo zdravje in naučijo igralce ekipnega dela (v kolikor gre za moštvene športe), ki jih povede do zmage. Kadar primarni cilj postane zmaga, se lahko šport, ki je bil včasih zabavna in dodatna aktivnost, spreobrne v »stalno zaposlitev«, polno pritiskov in stresa.

Merkel  in mnogi drugi strokovnjaki, so ugotovili, da je najpogostejši vzrok za treniranje nekega športa zabava. Ko šport mladostniku neha biti zabaven in postane obveznost z mnogimi pritiski, je pogost rezultat opustitev treningov. Dve večji študiji sta pokazali, da je samoiniciativna motivacija uspešnejša, kot motivacija, ki nastane zaradi ciljanja na odlične dosežke, zunanjih pritiskov ali tekmovanja z drugimi.

Nicholls je v svoji študiji razdelil motivacijo v dve skupini: usmerjenost na nalogo in usmerjenost k potrjevanju ega. V prvi skupini so priznani in spodbujani trudi vsakega posameznika, spodbuja se sodelovanje, vsak posameznik pa ima pomembno vlogo, s čimer se stopnja tekmovalnosti zniža. V ego-orientiranih skupinah se priznava samo posameznike z izrednimi sposobnostmi, tisti, ki delajo napake, pa so deležni negativne pozornosti. Študija je potrdila, da je znotraj konteksta mladinskega športa, skupina usmerjena k nalogam in sodelovanju, dosegala pozitivnejše izkušnje in rezultate, medtem ko druga skupina lahko vodi do negativnih posledic, kot sta izgorelost in depresija.

Trenerji in starši igrajo še posebej pomembno vlogo pri ustvarjanju športnega vzdušja. Enako kot v prejšnji študiji, je tudi MacDOnald ugotovil, da pozitivne izkušnje pri mladih športnikih izhajajo predvsem iz okolja, kjer trenerji spodbujajo usmerjenost na nalogo, sodelovanje in izvajajo pozitivno motivacijo. Takšno okolje vodi do večjega užitka v športu in nižje stopnje tesnobnosti.

Stopnja uživanja, stresa in motivacije je odvisna tudi od odnosa staršev. Starši, ki negativno ali celo prisilno komunicirajo in tako podpirajo ego-orientirano okolje, dokazano  prispevajo k nevarnemu, nešportnemu obnašanju. Raziskave potrjujejo, da je pretiran pritisk staršev, ki vodi do večje tekmovalnosti otroka, povezan z višjo stopnjo tesnobnosti ob nastopu in drugih negativnih učinkov na mlade športnike.

Glavno vodilo nogometne šole Cesar-Jokić je predaja nogometnih znanj na pozitiven in otrokom prilagojen način, skozi igro, zabavo, in ljubezen do športa, brez nepotrebnih pritiskov in pretirane osredotočenosti na rezultate.

S takšno mislijo smo pretekli vikend v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije, lansirali akcijo kartončka za starše, ki je namenjen kot prijazen opomnik staršem o njihovi vlogi v športu mladih. Otroci so tako simbolično podelili svojim staršem zelene kartone, na katerem je navedenih 10 pravil: spremljaj, pohvali, pomagaj, navduši, organiziraj, bodi zgled, varuj, razumi in spodbudi.

Več o akciji najdete v prispevku: http://www.bazasporta.si/sl_SI/2019/03/28/otroci-podelili-kartone-starsem/

Trenerji in starši smo otrokovo ogledalo-bodimo jim za vzgled!

 

Tagged: , , , , ,